Spomini bežijo nazaj. Najine zahtevne službe, majhni otroci. Prva leta so bili doma in zjutraj spali. Ko so zboleli, ni bilo treba bolniške. Ko so prihajali iz šole, dom ni bil nikoli prazen. Je že dišalo po topli hrani.

Continue reading

Pravijo, da v sebi nosimo zgodbe sedmih generacij. Sedem generacij prednikov, ki s svojimi skrbmi, srečami in razvadami vplivajo na to, česa se bojimo, kaj še posebej ljubimo in česa ne zmoremo premagati.

Continue reading

Rad bi jima povedal naravnost, da ju imam rad. Pa sem že večkrat prišel točno s tem namenom in spoznal kako težko je. Občutek, da ni primerno … da lahko pokažem tudi na drugačen način … milijon razlogov za “ne”. Nikoli ne bom dostojen vnuk svojim starim staršem. Ne, če jima ne uspem povedati. To je najmanj in največ kar lahko.

Continue reading

Name je prenesla nekatere najpomembneješe vrednote. Vse, česar se je lotila, se je lotila z največjo mero ljubezni. Vse je znala in nič ji ni bilo težko. Ne! Ji je bilo, kdaj zelo, ampak je bolečino pretvorila v dejanja polna ljubezni.

Continue reading

In nekoč bo jopica spet grela majhno deklico, ki bo pela te iste pesmi, pekla iste okusne piškote in shranjevala svoje skrivnosti v to posodico.

Continue reading

Naj minljivost in hiter tempo vsakdanjega življenja ne vplivata na vaše čudovite spomine. Če so ti zapisani na papirju in shranjeni v srcu, ostanejo za zmeraj.

Continue reading