Naj ti povem svojo zgodbo je knjiga, ustvarjena za deljenje spominov starih staršev. Vanjo so skozi vprašanja zajeta poglavja o otroštvu, družini, ljubezni, prijateljstvu, vsakodnevnih navadah, nasvetih za življenje in obdana s citati ter ilustracijami.

Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo. Ujemi jih v knjigo, naj znova zažarijo.

ZGODBA AVTORICE IN ILUSTRATORKE
Vida Igličar

Vida Iglicar

Dve leti in pol nazaj mi je Eva, direktorica Grafenauer založbe, povedala za svojo idejo o albumu za stare starše. Rekla je, da v tem projektu vidi mene, moje ideje, ilustracije ter kaligrafijo in mi zaupala celotno izpeljavo od idejne zasnove do izvedbe. Takrat sem na to gledala kot na izjemno priložnost, izziv, nov projekt. Danes? To ni več zgolj priložnost, izziv ali nov projekt. Danes knjiga Naj ti povem svoj zgodbo predstavlja del mene. Ko sem spoznala, da z meni podarjeno priložnostjo ustvarjam priložnost za vse, sem vedela, da knjigo ustvarjam s širšim namenom. Z namenom, željo, da se zapišejo zgodbe starih staršev, delijo preizkušeni nasveti in modrosti, ustvarijo novi spomini in podoživijo že ustvarjeni. Da se okrepi most med dvema generacijama, v odnosih predre led in najde pot do pomenljivih pogovorov ali izreče tiste besede, ki včasih zaradi čustvenega naboja težje pridejo z jezika.

Vseskozi sem ob ustvarjanju vsebine izhajala iz odnosa s svojimi starimi starši. Misel na knjigo me je tekom zadnjih dveh let spremljala na vsakem koraku. Preskok v miselnosti, da ustvarjam nekaj za druge, in tesna povezava s knjigo pa se je v meni zgodila letošnje poletje, ko se je zdravstveno stanje mojega starega ata močno poslabšalo. Da v mislih knjigo posvečam njemu, sem vedela že od začetka, a sem ustvarjanje pred njim dolgo ohranjala kot skrivnost. Želela sem mu jo podariti, ko bom v rokah držala končni izdelek. A spoznala sem, da življenja nimamo moči vedno načrtovati. Njegovo stanje se je iz dneva v dan slabšalo, zato sem se odločila, da knjigo z njim delim še pred izidom. Podarila sem mu improvizirano natisnjeno in vezano delovno verzijo knjige. Tri dni zatem se je poslovil. Iz srca sem hvaležna, da jo je videl in prelistal. Da smo uspeli posneti par njegovih odgovorov na vprašanja iz nje. Da je vedel, koliko mi pomeni.

Sedaj knjigo podarjam vsem vam. S srčno vzpodbudo mladim, da ulovite besede svojih starih staršev na papir. S toplim povabilom starejšim, da si vzamete čas in zapišete svoje spomine. Ustvarjena je za vse vas, ki stojite na eni ali drugi strani mostu med tema dvema generacijama ali pa ste povezovalni element med njima.